Predstavljajte si, da nosite težak nahrbtnik, poln skrbi, bremen in zmedenih čustev. Psihoterapija je, kot da bi na poti ob sebi imeli podpornega vodnika, ki vam pomaga razpakirati ta nahrbtnik. Skozi pogovore in usmerjene vaje raziskujete, kaj je v njem, od kod je prišlo in se naučite bolj zdravih načinov za obvladovanje te vsebine. Ne gre za to, da bi dobili hitre rešitve ali da bi vam nekdo govoril, kaj morate storiti. Gre za sodelovalno potovanje samoodkrivanja, kjer pridobite orodja za obvladovanje življenjskih izzivov, izboljšanje razpoloženja in iskanje večjega miru v sebi. Psihoterapija ni namenjena le ljudem z diagnosticiranimi duševnimi motnjami; od te podporne raziskovalne poti lahko ima koristi vsakdo, ki si prizadeva za osebno rast ali se spopada z vzponi in padci v življenju.

Bolj specifično, psihoterapija temelji na vzpostavljanju sodelovalnega odnosa med terapevtom in klientom, ki omogoča, da klient lažje prepozna in izrazi svoje notranje doživljanje. Pri tem lahko terapevt klientu pomaga z vodenimi vajami ali nalogami, lahko pa se le odziva v pogovoru ali klienta preprosto posluša. Psihoterapevtski odnos služi tudi preizkušanju novih vzorcev vedenja, ki jih klient želi oblikovati in kot varno okolje v katerem se lahko začnejo spremembe, ki so sicer strašljive in lahko vzbujajo tesnobo, sram in druga neprijetna čustva. S pomočjo terapevtskega dela lahko klient tako doseže večjo čustveno stabilnost, notranji mir in zadovoljstvo v življenju.